Stresne reakcije so lahko kratkotrajne in blage ali pa pretirane in dolgotrajne. Predvsem slednje delujejo škodljivo na telo in duha.
Kratkotrajni stres ima prilagoditveno vlogo. Na telesni ravni ga doživljamo kot reakcijo na beg ali boj. Takšen odziv nam pomaga pri obvladovanju stresorja, kadar se moramo prilagoditi s povečano telesno dejavnostjo. Ne koristi pa nam v situacijah, ki nas vznemirijo, in bi bilo bolje, da bi ostali mirni in osredotočeni.
Daljša izpostavljenost negativnemu stresu povzroča, ne glede na vzrok stresa, enak vzorec telesnih reakcij, ki se kažejo v treh fazah: alarm, odpor, izčrpanost.
Stresorja se zavemo v fazi alarma. Prvi znaki se kažejo kot zaskrbljenost, vznemirjenost, pojav šoka, in za krajši čas zaznamo upad delovanja. Nato nastopi protišok, ki povzroči vrsto fizioloških in duševnih sprememb. Organizem takrat sprosti energetske zaloge in se s tem pripravi na akcijo za obvladovanje stresorjev.
Sledi faza odpora, ko se s povečano zmogljivostjo spoprimemo s stresorjem. Ko je le-ta premagan oziroma smo prilagojeni nastali situaciji, se delovanje organizma vrne na normalno raven. V tem primeru stres deluje kot spodbujevalec. Človeka opogumlja, da razvija svoje sposobnosti, izboljša svojo samopodobo, postavlja si nove, zahtevnejše cilje in izzive.
V primeru daljše izpostavljenosti delovanju stresorja, ostanemo dlje časa v fazi odpora. Ves ta čas deluje organizem s povečanimi zmogljivostmi. Takrat ima človek občutek moči. Sposoben je veliko delati, manj spati, manj jesti, hitro se odziva in zmore več kot običajno. To je ugoden čas za osredotočeno učenje in delo.
Sledi faza izčrpanosti. Prvi znaki porušenega ravnovesja se pojavijo po šestih do osmih tednih intenzivnega stresa:
- Telesni znaki izčrpanosti se kažejo kot kronična utrujenost, pomanjkanje energije, glavoboli, bolečine v križu, krči v mišicah, motnje spanja, povišana temperatura, padec odpornosti, prebavne težave.
- Duševni znaki izčrpanosti so napetost, razdražljivost, dolgočasje, slaba koncentracija, težave s pomnjenjem, pomanjkanje samospoštovanja, cinizem.
- Vedenjske znake pa zaznamo kot prenagljene reakcije, nenadzorovane čustvene odzive, povečano uživanje različnih drog (kava, tablete, trde droge), slabše odnose doma in v službi, kar lahko vse vodi v socialno izolacijo.
Dobro je, da znake izčrpanosti prepoznamo, saj bomo le tako lahko ustrezno pravočasno ukrepali tako pri sebi, kot morda tudi pri bližnjih. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo resne duševne težave (npr. depresija) ali pa se lahko razvijejo tudi psihosomatska obolenja (telesne motnje, ki so pogojene z genetsko zasnovo). Mednje uvrščamo motnje krvnega pritiska, nekatere oblike sladkorne bolezni, srčni infarkt, rane na želodcu in dvanajsterniku, obolenja žolčnika, nekatera revmatična obolenja, astmo, alergije, prebavne motnje in motnje prehranjevanja, kronične glavobole, infekcijske bolezni (prehladi, gripe, viroze), vse kot posledica zmanjšane učinkovitosti imunskega sistema.
Avtorica: Vesna Remškar
VIR
- Remškar, V. (2010). Pokazatelji stresa v sodobni družbi. Diplomsko delo. Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto.
